Digitalna Slovenija
Avtorja in voditelja podkasta, Zarja Muršič in Aleš Lednik, z zanimivimi sogovornicami in sogovorniki dvakrat mesečno odpirava teme s področja našega digitalnega življenja, ki posredno ali neposredno vplivajo na vse nas. Več informacij s povezavami do posameznih epizod, gostih in temah je na voljo na spletnih straneh Ministrstva za digitalno preobrazbo.
Podkast je na voljo na vseh priljubljenih platformah, kot so Apple, Google, Spotify, Deezer, Amazon Music in Youtube, opomnike in napovednike za epizode pa najdete tudi na kanalih družbenih omrežij Facebook, LinkedIn in X.
Vesela bova vaših vprašanj, mnenj, pripomb, sugestij in kritik, ki jih boste naslovili na naju na kanalih družbenih omrežij, ali na naslov elektronske pošte, podkast.mdp@gov.si
Glasba: © SoulProdMusic/Pixabay
Digitalna Slovenija
04 Avtorske pravice, osebni podatki in umetna inteligenca - dr. Maja Bogataj Jančič
V četrti epizodi podkasta Digitalna Slovenija so v ospredju avtorsko pravna vprašanja, ki jih prinaša generativna umetna inteligenca. Gostja je dr. Maja Bogataj Jančič. Je pravnica, ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino IPI ter Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI ter soavtorica več knjig s področja interneta in prava intelektualne lastnine. V zadnjem času se pri svojem delu osredotoča na upravljanje podatkov, zlasti na vprašanja avtorskih pravic v zvezi s strojnim učenjem, upravljanjem podatkov in umetno inteligenco.
Dela, ki jih ustvari izključno umetna inteligenca, tudi če so ustvarjena na podlagi besedila ali slike, ki jo je naredil človek, trenutno niso zaščitena z avtorskimi pravicami, pri usposabljanju modelov umetne inteligence pa je uporaba avtorsko zaščitenega gradiva dovoljena. Z omejitvami in izjemami. Čeprav avtorjev oziroma umetnikov slog na splošno ni predmet avtorske zaščite, so generativni modeli slik naleteli na velik odpor umetnikov, ki nasprotujejo posnemanju njihovega sloga brez njihovega dovoljenja in trdijo, da to škoduje njihovi zmožnosti, da bi imeli dobiček od lastnega dela. Kako nasloviti težka vprašanja pravičnejše razdelitve dohodkov ustvarjenih s pomočjo generativne umetne inteligence? Se zakonodaja o avtorskih pravicah po svetu res oddaljuje od standardov izvirnosti, ki nagrajujejo človeško spretnost, delo in trud?
Še pomembnejša pa so vprašanja o tem, kako zanesljiva in zaupanja vredna je tehnologija, ki posega v temeljne človekove pravice in osebne podatke. To področje je zelo zahtevno in potreben je temeljit družbeni razmislek in nov družbeni dogovor, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Evropski akt o umetni inteligenci bo prvi tovrstni zakonodajni okvir na področju regulacije tehnologij umetne inteligence na svetu in predstavlja velik napredek, slovenska ureditev pa je na tem področju zelo progresivna in gre z uvajanjem nekaterih izjem korak dlje, razmišlja sogovornica.
Sistem, na katerem temelji sodobna ekonomija, ne bo preživel, če se ne bo pravočasno in učinkovito odgovorilo na ta in druga vprašanja.
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay
