V medicini in zdravstvu je umetna inteligenca že dolgo prisotna in uporabniki ji zaupamo brez prevelikega prevpraševanja o varnosti in zanesljivosti. Že desetletja na primer poznamo operativne posege z roboti, z razvojem umetne inteligence pa smo prišli tako daleč, da lahko stroj na podlagi algoritma danes razvija povsem novo zdravilo. Za razliko od drugih področij, se nam napredek v medicini večkrat zdi prepočasen in ne prehiter.
O tem, kako smo prišli do sem in kam gremo, se Zarja in Aleš v peti epizodi podkasta pogovarjata z dr. Vido Groznik, raziskovalko laboratorija za umetno inteligenco Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter docentko na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Sodobni diagnostični postopki v medicini dajejo raziskovalcem na voljo vse več podatkov, na podlagi katerih ti razvijajo modele in algoritme, s katerimi hitreje prepoznavajo simptome različnih nevrodegenerativnih in drugih boleznih. Tremor oziroma tresavica je eden glavnih simptomov Parkinsonove bolezni. Dr. Vida Groznik je sodelovala pri razvoju mobilne aplikacije Parkinscheck za pravočasno odkrivanje Parkinsonove bolezni, ki ponuja brezplačno možnost samodiagnoze celotni populaciji preko pametnih telefonov.
Gostja v epizodi razloži, kaj vse se je na področju razvoja umetne inteligence v medicini spremenilo v zadnjih desetih letih, zakaj so razložljivi algoritmi še posebej v medicini izjemnega pomena, in s kakšno regulacijo lahko zagotovimo varen napredek. Prihodnost medicine v daljšem časovnem obdobju, pravi Vida Groznik, bodo strojni oziroma tehnološki vmesniki, veliko napredka pa je v ne tako oddaljeni prihodnosti pričakovati tudi na področju personalizirane medicine.
Zanimive povezave
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay